Veselo, žalostno, ljubeče, trpeče, zvesto, prevarano, izdano; močno je ranjeno, moglo bo umret’. Pa dobrosrčni in trdosrčni in brezsrčni ljudje. Ali smo jih že srečali? Med katere sodimo? Ne samo srce, še srček in srčece in gruljenje o ljubezni. Ob vsem tem pa Jezusovo Srce. Ves junij mu je posvečen, a je to lahko le posmeh, če se pomena ne zavedamo do globin. Poznamo osvetitev Jezusovemu srcu? Srce je pravičen sodnik in ne pozna malenkosti, pravi pisatelj z vrhniškega Klanca. A treba je biti občutljiv, sicer se znajdemo med trdosrčneži. Potem smo neobčutljivi za spomin na pretekle dogodke, preprosto pozabimo jih.

Če pozabljamo na svoje posvetitve, pa izgubljamo notranji kompas. Ko prelomimo dano besedo, smo se prelomili. Tudi pod obližem ostajamo ranjeni. Toda, toda – kljub vsemu ostaja zavetje. Imenuje se božje Usmiljenje in »pokrije množico grehov«.

Junijska pobožnost k Jezusovemu Srcu ima ta namen, da nas prebudi iz povsakdanjenosti mišljenja, češ saj kaj hočemo, smo samo ljudje. A ker smo tudi Božja podoba, smo znamenje svetlobe in svetega. Kvišku srca, imamo jih pri Gospodu!