Modri so videli zvezdo, ki jih je spravila na pot. Ni šlo za zvezdo, ki bi se svetila izključno zanje in samo njim. Imeli so odprto srce za obzorje in zmogli so videti tisto, kar je razodevalo nebo, ker je bila v njih želja, ki jih je priganjala: bili so odprti za novost. Modri na ta način izražajo pot verujočega človeka, človeka, ki išče Boga; nekoga, ki pogreša svoj dom, nebeško domovino. Odsevajo podobo vseh ljudi, ki v svojem življenju niso dopustili, da bi jim omrtvičili srce. Želja po Bogu nas potegne iz naših temnih misli, tistih, ki nas napeljujejo k temu, češ da ni mogoče ničesar spremeniti. Želja po Bogu je drža, ki nas spodbudi, da se zavzamemo za tisto spremembo, po kateri hrepenimo in ki jo potrebujemo. Želja po Bogu ima svoje korenine v preteklosti, vendar pa se ne ustavi tam: išče prihodnost. Bomo v iskanju podobni modrim tudi mi? Če jim bomo, potem tudi nas čaka odkritje Božje slave.