V mesecu marcu vsako leto obhajamo med praznikoma svetega Jožefa in Gospodovim oznanjenjem teden družine. Ob pogledu na Jožefa, Marijo in Jezusa želimo v skrivnost življenja družine povezati vse svoje družine.

Lansko leto je izšel cerkveni dokument in je prav, da se ob njem ustavimo ter si pomagamo z njegovimi smernicami v pastoralnem delu za zakonce in družine. Pogosto imamo svoja velika pričakovanja prav pri družinah in njihovih razmerah. Če govorimo o obisku nedeljskih svetih maš – prihajajo družine; družina je pomembna pri katehezi in verski vzgoji otrok; družina je pomembna pri pripravi mladih na zakrament zakona; družina je prvo semenišče in izhodišče za nove duhovne poklice; družina skrbi za svoje bolne in onemogle …

Dokument »Katehumenatska pot za zakonsko življenje« (CD 171) ima značaj navodila za pot. Za proces spremljanja na poti ponuja vrsto predlogov in možnosti. Primarna naloga tistih, ki pri tej poti sodelujejo, ni v tem, da čim bolj zvesto uresničijo predloge, ampak da najprej prepoznajo potrebe naslovljencev in potem začrtajo najustreznejšo katehumenatsko pot. Kot poznamo krstni katehumenat, kjer skupnost vzgaja kandidata za krst in je krščen šele, ko ta izkazuje znamenja spreobrnjenja in vere, na podoben način naj bi zakonski katehumenat mladim parom omogočil odkrivanje Kristusove prisotnosti v zakramentu zakona in poglobitev odnosa z njim in med seboj. Dokument želi iti h koreninam mnogih težav, ki jih doživljajo družine v krhkosti zakona. Parom hoče približati pravi pomen zakonske ljubezni, da gre v bistvu za odgovor na Božji klic. Pari si v pripravi na sveti zakon zaslužijo več pozornosti, in to smo dolžni narediti v imenu pravičnosti in ljubezni. Ob tednu družine se spomnimo tudi svojih domačih družin, iz katerih prihajamo, družin škofov in duhovnikov. Pri tem se zahvaljujmo za življenje in vero, ki smo jih prejeli v svojih družinah; zahvaljujmo se za prostor Božjega delovanja, kjer smo doživljali vzgojo staršev, doživljali prvo skupnost Cerkve, doživeli Božji klic in odgovorili nanj. V tem tednu se spomnimo tudi družin svojih bratov in sester, nečakov in nečakinj – s hvaležnostjo in s prošnjo za blagoslov. Naj jim bo naše duhovništvo v oporo. Družine naših vernikov so male skupnosti Cerkve. V razgibanem času, ko se v družbi pojavlja vrsta kriz, pričakujejo te male skupnosti Cerkve potrditev in pomoč.

Spodbude apostola Pavla v pismu Efežanom in pismu Kološanom kažejo Božjo skrb za življenje vernikov v družini. V Cerkvi na to skrb lahko odgovarjamo z vrsto pobud: z molitvijo za družine; s poglobljeno pripravo na poroko; s skrbjo za zakonce, kot jo predstavlja papeževa apostolska spodbuda »Radost ljubezni« (CD 52); s tečaji za pripravo na zakon; z zakonskimi skupinami; in še mnogimi drugimi malimi občestvi v svojih župnijah.

Msgr. dr. Franc Šuštar,
ljubljanski pomožni škof

(foto: pixabay.com)