Novice

Duhovnik pri spremenjenju ponavlja Jezusove besede: »To je moje telo …, to je moja kri …« Kaj pomeni besedica »to«? Pomeni kruh in vino, ki ju je dala narava: zemlja, voda, zrak, sonce, dež, veter, rosa, vročina, hlad … Pomeni tudi delež, ki ga je dodal človek, ko je oral, sejal, okopaval, obrezoval, škropil, žel, trgal, mlel … Sodelovale so tudi tisti, ki so izdelali orodje, škropivo, stroje, posode … Jezus je s svojim telesom in krvjo povezal vso naravo in celotnega človeka. Vse posvečuje in vsemu daje svojo Božjo prisotnost. Ljudje smo po naravi takšni, da neradi dajemo. Mnogo rajši jemljemo. Zakaj so na svetu prepiri, spopadi in vojne? Zato, ker nekateri hočejo jemati, česar jim drugi ne dajo. Jezus pa je drugačen. Daje in se daje. Postaja med nami kruh in ga ponuja, naj ga vzamemo, razlomimo in jemo prav vsi. Računsko vzeto, se Jezusu takšno dejanje zagotovo ne izplača. Prav tako, ko se kruhu ne izplača, da se daje v jed. Zmanjka ga in ni ga več. V resnici pa se spremeni v drugačen, višji način bivanja. Spremeni se v življenjsko moč tistega, ki ga je jedel, da postane močan, zdrav, sposoben za delo in za ljubezen. Tudi materi se, računsko vzeto, ne izplača biti mati, roditi in vzgajati otroke ter skrbeti za družino. Vsega tega ji nihče ne more poplačati. Toda njeno dajanje se spremeni v višjo obliko. Svetu je dala novega človeka, ki ga ne more dati nihče drug kot, le ona. Podobno velja za očeta v družini, za učitelja v šoli, za delavca v tovarni, pa za zdravnika v bolnišnici, za duhovnika v župniji, skratka za vsakogar, ki se daje in mu pri tem ne gre predvsem za lastnokorist. Računsko se to dajanje nikomur ne izplača, toda človeštvo od takih dajalcev živi. Kruh so za življenje sveta. Če jih bo malo, bo svet obubožal, če jih zmanjka, bo svet umrl. Med vsemi, ki se dajejo, se najbolj daje Jezus. Zato svet od njega tudi najbolj živi.

Po: F. Cerar

(foto: pixabay.com)