Zakaj praznujejo v Izraelu šabbat?
Šabbat je za izraelsko ljudstvo največje znamenje spomina na Boga, Stvarnika in Rešitelja. Šabbat - sobota spominja po eni strani na sedmi dan stvarjenja; tako je rečeno o Bogu: “sedmi dan pa je počival in si oddahnil” (2 Mz 31,17); to je neke vrste opomin za vse ljudi, da prekinejo z delom in si oddahnejo. Celo hlapci naj bi praznovali sobotni dan. To spominja na drugo veliko spominsko znamenje, na osvoboditev Izraela iz suženjstva v Egiptu: “Spominjaj se, ko si bil ti (sam) suženj v Egiptu ...” (2Mz 5,15). Sobotni dan je torej praznik človekove svobode, na sobotni dan si lahkočlovek odpočije, ta dan je odpravljena delitev sveta na gospodarje in sluge. V tradicionalnem judovstvu velja ta dan kot dan svobode in odmora, tudi kot neke vrste predokus prihodnjega sveta.

Zakaj so kristjani soboto zamenjali z nedeljo?
Kristjani so praznovanje sobote zamenjali s praznovanjem nedelje, ker je Jezus Kristus v nedeljo vstal od mrtvih. “Gospodov dan” pa prevzema tudi elemente sobote. Tako ima krščanska nedelja tri bistvene elemente:
1. spominja na stvarjenje sveta in vnaša v čas prazničen sijaj Božje dobrote;
2. spominja na “osmi dan stvarjenja”, ko je svet v Kristusu obnovljen (tako se glasi glavna mašna prošnja na veliko noč: “Človeka si čudovito ustvaril in še čudoviteje obnovil”);
3. prevzame motiv počitka, ne zgolj zato, da bi posvetila prekinitev dela, temveč da bi že sedaj nakazala človekov večni počitek v Bogu.

Kako kristjani slavijo nedeljo kot “Gospodov dan”?
Katoliški kristjan v nedeljo ali na večer pred nedeljo sodeluje pri sveti maši. Ta dan ne opravlja nobenih del, ki bi ga ovirala pri čaščenju Boga in motila pomen nedeljskega praznovanja, veselja, miru in počitka. Ker je nedelja tedensko ponavljanje velikonočnega praznika, se kristjani že od nekdaj ta dan srečujejo, da bi slavili svojega Odrešenika, se mu zahvalili ter se z njim in z drugimi odrešenci ponovno zedinili. Tako je središčni interes vsakega zavednega katoliškega kristjana, da “posveti” nedeljo in druge cerkvene praznike. Od tega ga oprostijo samo nujne družinske obveznosti in pomembne družbene naloge. Ker je sodelovanje pri nedeljski evharistiji temeljno za krščansko življenje, Cerkev izrecno izjavlja: brez resnega vzroka izostati od nedeljske maše je velik greh.