Zakaj so mnogi narodi, še posebno pa naš slovenski narod, častili Marijo? Zakaj so ji pisali pesmi in ji prepevali? Mater ljubiti, mater rad imeti, to je vendar naravno. Brez matere je v družini dolgčas, pusto in žalostno. Takšna bi bila tudi Cerkev brez Marije, takšna bi bila tudi vera brez nje. Ob Mariji postane krščanstvo domače, vse bolj toplo in življenjsko. Ne bojmo se, da bi nam Jezus zameril, če ljubimo njegovo mater. Cerkvena zgodovina nam pravi, da so narodi, ki so ohranili Marijino čaščenje, ohranili tudi vero v Jezusa Kristusa. Šmarnična pobožnost nas skupaj z Marijo še posebej vabi, da bi poglobili našo vero in ljubezen – povezanost s Kristusom. Dnevno obiskovanje šmarnic je za vsakega izmed nas lepa priložnost, da preko Božje matere Marije utrdimo prijateljske vezi z njenim Sinom. Po župnijah, kjer je duhovnik, so šmarnice povezane s sveto mašo, na podružnicah in pri kapelicah pa šmarnično pobožnost vodijo verniki.

Pri šmarnicah molimo ali pojemo Marijine litanije, druge molitve, pesmi, beremo pa tudi določeno izbrano branje. Naj Marija, Kraljica miru, pri Bogu posreduje za nas, da bomo prinašali mir v svoje okolje in naše družine.

Kaj pomeni maj ljudem na drugi polobli sveta, ne vemo, saj ne živimo tam. A tudi rojaki pod Južnim križem ta čas - čeprav sredi jeseni - obhajajo šmarnice; spomin na dom, na davne maje. Tu pa tako razcvetena pomlad! Saj se komaj utegnemo ozreti na koledar. Tako vnaprej spregledamo pomembne dneve. Ne samo sv. Florijana, lahko tudi vnebohod, binkošti, Sveto Trojico, Rešnje telo … Pozabili smo na tako imenovani kmečki koledar, ko so svetniški godovi pomenili čas za sajenje in rast. Zdaj nekdanji ritem narave zaradi mnogih posegov vanjo niti več ne velja. Kdo neki sadi fi žol šele okoli sv. Janeza? Takrat ga imamo lahko že na mizi! Da se nam podobo preobrnjeno ne dogaja še z verskimi vsebinami? Ker vnebohod ni več zapovedan praznik, toliko laže zdrkne mimo. Binkoštni ponedeljek je izgubil praznični nadih. Ženski svet ima na voljo najfi nejšo kozmetiko, ne hiti se več osvežit z binkoštno roso. Saj jo s posegi v naravo tudi že opazno zmanjkuje. Prav malo nas skrbi, da grozi zastrupitev tudi izvirom vodá. Da, še sedimo na cvetoči majski veji, a sámo drevo je že spodsekano. Binkošti pa tako pomemben praznik Svetega Duha! Telovske procesije pa tako vroča prošnja za blagoslov! Dnevne šmarnice pa prastara ljudska posvetitev Božji Materi!

(foto: pixabay)